Med 22. in 25. marcem 2019 je v Pragi potekal tradicionalni mednarodni srednješolski debatni turnir z ekipami iz Armenije, s Hrvaške, iz Češke, z Danske, s Finske, iz Gruzije, Nemčije, Indije, Italije, Moldavije, z Nizozemske, iz Nigerije, Romunije, Sierra Leone, s Slovaške, iz Slovenije, Španije, Turčije, Združenih Arabskih Emiratov in Združenega Kraljestva. Tekmovalo je 65 ekip, ki so lahko vsebovale od 3 do 5 članov. Skupno število posameznih govorcev je bilo kar 258.

Vnaprej znane tekmovalne trditve so bile na temo protiglobalizacijskih gibanj in poti ter stranpoti modernih oblik satire  (This House Regrets the Rise of Anti-Global Movements; This House Believes That Satirising Current Events Does More Harm Than Good).

T. i. impromptou trditve, teme, ki jih tekmovalci dobijo uro pred nastopom, so vključevale alternativno medicino; smiselnost aktivne podpore šol pri okolijskih protestih, ki jih organizira mladina sama; upravičenost prepovedi produktov pop kulture, ki slavijo nasilje ter dobre in slabe vplive organiziranih religij (This House Would Ban Alternative Medicine; This House Believes That Schools Should Actively Support Students Who Organize Eenvironmental Protests; This House Would Ban Movies, TV Series and Songs That Glorify Violence; This House Regrets the Existence Of Organized Religion In the Modern World).

Slovenijo in GESŠ Trbovlje je debatni klub Logos uspešno zastopal z dvema ekipama: Janez Nemec, Jure Grošelj in Nejc Škoberne ter Timotej Medved, Nastja Abdič in Elma Salihović. Janez, Jure in Nejc so bili po preliminarnem delu v konkurenci mlajših ekip (30 ekip) prvi, nato so zmagali v polfinalu in nazadnje premagali še italijansko ekipo v finalu ter dosegli prvo mesto. Izjemno visoko uvrstitev je med posamičnimi mlajšimi govorci (več kot 90 posameznikov) z odličnim drugim mestom dosegel Nejc Škoberne.

Razglasitev najboljših je potekala v praški mestni knjižnici. Lepe dosežke in odlične uvrstitve v močni konkurenci prijetno zaokroža izkazan skupinski duh.

Več na:

https://www.facebook.com/PragueDebateSpring/?tn-str=k*F

http://debatovani.cz/pds/

Čestitke!

GobecNews

(Povzeto po Jakobu Štrovsu, prof.)

Lepo vreme, dolgi poleti, odlična družba, krasno vzdušje ... Ekonomski tehniki so bili danes del 13000-glave množice, ki je spremljala začetek jubilejnega 50. planiškega konca tedna v dolini pod Poncami.

Obvestilo v zvezi s pozivom k udeležbi na »Podnebnem štrajku«, h kateremu dijake poziva gibanje Mladi za podnebno pravičnost. Protest je napovedan za 15. 3. 2019.

GESŠ podpira prizadevanja za čistejše okolje in skrb za naš planet. Tudi v viziji šole imamo zapisano, da si bomo prizadevali za ohranjanje naravne dediščine, kar zagotovo zadeva tudi skrb za okolje, podnebje … Smo zdrava šola, vsako leto se pridružimo vseslovenski čistilni akciji, dnevu brez avtomobila … A kot šola moramo v prvi vrsti poskrbeti za uresničevanje našega programa. Zato pouk v petek, 15. 3. 2019, ne bo odpadel. Dijaki, ki se boste shoda udeležili, morate ravnati skladno z 31. členom Šolskih pravil: udeležbo na shodu je potrebno v naprej napovedati, razrednik pa bo odsotnost opravičil, če bo imel za podlago ustrezno opravičilo (za mladoletne dijake je to opravičilo staršev, za polnoletne pa dokazilo, da ste na shodu bili). Odsotnost zaradi udeležbe na shodu v primeru napovedanega ocenjevanja ne bo dovoljena oziroma ne bo opravičena.  

Šola ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z udeležbo na shodu.  

Želimo vas spodbuditi tudi k razmisleku: Skrb za okolje, kar vključuje tudi podnebne spremembe, je dovolj pomembna, da zanjo žrtvujemo svoj prosti čas in ne, da se nanjo spomnimo le v primeru, ko odpade pouk. Znanje je tisto, ki vas bo, tudi v boju za podnebje, naredilo močnejše, vam omogočilo tehtnejši razmislek in pravilno odločitev. Brez znanja boste lažje postali žrtve manipulacij, hitreje boste nasedli nepopolnim argumentom … Razmislite, ali je bojkot pouka pravi način za dolgoročne spremembe. Ravnati v škodo samemu sebi verjetno ni najpametnejša odločitev. Dobrodošle pa so vse pobude s katerimi bi naredili konkreten korak k zmanjšanju ogljičnega odtisa. Je potrebno, da imamo v učilnicah tudi sredi zime na široko odprta okna, ventile na radiatorjih pa nastavljene na največjo moč? Ali vsakič, ko zapustimo učilnico, ugasnemo luči? Ali porabimo res le toliko papirnatih brisačk, da je ravno dovolj za sušenje rok? Je potrebno kupovati izdelke v plastični embalaži, ki je škodljiv odpadek? Ali pravilno ločujemo odpadke? Vsak posameznik lahko z majhno, a dosledno spremembo v svojem ravnanju naredi veliko. In če bo teh posameznikov veliko, bo sprememba postala pomembna in učinkovita.

Jelena Keršnik, ravnateljica