V Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje se dobro zavedamo, da je uporaba IKT pomemben in nepogrešljiv del izobraževalnega procesa. Skrbimo, da smo dobro opremljeni, in se z velikim zanimanjem udeležujemo izobraževanj na temo uporabe IKT v šolah, zato smo se takoj in v velikem številu odzvali tudi na projekt Mesec širjenja e-gradiv.

Sodelovalo je 10 profesorjev različnih predmetov. Prepričana pa sem, da če bi bil prijavni rok daljši, da bi se jih zagotovo projekta udeležilo še veliko več.

Sodelujoči na projektu

Dragica Babič (zgodovina), Katarina Bola Zupančič (geografija), Aljoša Berk (matematika), Romana Forte (angleščina), Marjetka Kafel (nemščina), Vanda Macerl (nemščina), Aleksandra Jurman (slovenščina), Maruša Stoklasa Drečnik (slovenščina), Mateja Štrovs (angleščina) in Jakob Štrovs (angleščina).

Vsi prijavljeni profesorji so izvedli ure pouka, pri katerih so uporabili e-gradiva, večina jih je opravila celo več ur, kot je projekt zahteval. Največ jih je uporabilo e-gradiva z različnih spletnih strani, nekateri so uporabili CD-rome, ena izmed profesoric pa je uporabila gradivo za interaktivno tablo. Nemalo profesorjev je posegalo po e-gradivih, ki niso bili na predpisanem seznamu, saj tam niso našli ustreznih.

Vtisi profesorjev

Vtisi profesorjev so si bili med seboj precej podobni. Nekateri so opazili, da priprava na takšen pouk zahteva več časa kot priprava na običajen pouk. Soočali so se tudi z različnimi tehničnimi težavami (problemi z računalniki, s slušalkami, počasno delovanje nekaterih računalnikov, težave s tiskanjem, preobremenjenost strežnikov) in ugotovili, da je dobro imeti »plan B« za takšne primere.

Nekateri so ugotovili, da je potreben med takšnim poukom še večji nadzor nad dijaki, saj ti zelo radi zajadrajo na različne zabavne internetne strani. Z gradivi so bili večinoma zadovoljni, opozarjali pa so na nekaj vsebinskih in slovničnih napak v gradivu.

Opažali so, da pri reševanju nalog nastanejo zelo velike razlike; eni dijaki so zelo hitri, drugi počasnejši. Delo dijakov je aktivnejše, intenzivnejše, a istočasno so včasih dijaki prehitri, površni, saj prehitro klikajo in poskušajo priti do pravega odgovora. Gradivo mora biti pripravljeno tako, da dijakom maksimalno prepreči takšno početje.

Kljub težavam so bili profesorji zelo zadovoljni z izvedenimi urami in želijo z uporabo e-gradiv tudi nadaljevati.

Profesorji so navdušeni, kaj pa dijaki?

Tudi dijaki so bili nad takšnim poukom navdušeni. Velika večina si želi še več takšnega pouka in to pri vseh predmetih. Za to so naštevali številne razloge: pouk se jim je zdel zabavnejši, bolj razgiban, sproščen, čas jim je hitreje minil, radi so delali z računalnikom, saj jim je to zelo »domače«.

Zelo jim je bilo tudi všeč samostojno delo, ker so si lahko prilagodili tempo dela. Omenili so tudi, da jim je všeč, da takoj dobijo povratno informacijo o rešenem in imajo možnost, da napako sami popravijo, ne da bi se pri tem izpostavljali pred celim razredom. Menijo, da si pri takšnem pouku več zapomnijo, lažje predstavljajo (npr. zemljevidi, geometrijska telesa). Nekateri dijaki so opazili tudi, da sošolci bolj sodelujejo pri takšnemu pouku, da delajo res vsi.

Le redkim dijakom takšen pouk ni bil všeč, zdelo se jim je, da si manj zapomnijo ter da bi naloge raje reševali skupaj s profesorjem.

Alenka Prezelj, vodja projekta