RANKWEIL - EUROWEEK 2019
Naša pot na Euroweek se je začela pred GESŠ Trbovlje. Po dolgih devetih urah vožnje, k sreči je ta vključevala postanke, smo le prispeli pred našo novo šolo – HTL Rankweil. Tam so nas že nestrpno pričakovali gostitelji in njihovi starši. Kljub začetnim pridihom zadržanosti so pogovori hitro stekli in kmalu smo bili med seboj spoznani, pa vendar nas je vse malo stisnilo pri srcu, ko je bil čas, da se poslovimo od naših slovenskih prijateljev.
Že v zgodnjih jutranjih urah nas je prešinilo, da se več ne nahajamo v našem prelepem Zasavju, saj so bile razdalje do nove šole precej večje kot pri nas. V šoli nas je lepo sprejel organizator Euroweeka, g. Bernhard Knabe, ki nas je s parado zastav popeljal skozi zanimivo avstrijsko mesto, v katerem smo preživeli zelo razgiban teden. Popoldne je bil namenjen vrhuncu dneva, evropskemu buffeju, kjer smo poizkušali tradicionalne jedi iz vsake sodelujoče države in se spoznavali z našimi sovrstniki. Tudi naši mizi sta se bohotili pod ponudbo: od savinjskega želodca, domačih salam, kruha do sladic: potic, breskvic in medu. Razobesili smo šolske balone, razstavili nekaj receptov, ne samo slovenskih jedi, ampak tudi zasavskih. Domov smo odšli s prepolnimi želodci.
V soboto so nas čakale predstavitve držav, zaradi katerih smo bili vsi na trnih. Mi smo pripravili glasbeno točko: zaigrali in zaplesali smo polko ob predstavitvi lepot Slovenije. Po zanimivih točkah smo odšli domov k našim družinam, s katerimi smo preživeli sobotni večer. Po kar prekratki noči smo se naslednji dan odpravili raziskovat Voralberg. Gostitelji so pripravili osem različnih smeri raznih težavnostnih stopenj. Prišel je ponedeljek in z njim pouk, a kdo bi si mislil, da je lahko tako zabaven. Pri delavnicah so nam pomagali dijaki HTL, ki so nam, kljub pomanjkljivemu znanju angleščine, uspeli pričarati čudovite ure pouka. Seveda pa ni pravega pouka brez športa, kjer smo se »zasauski fantje« udarili z ekipo Španije in jih gladko premagali.
V torek zjutraj smo se odpravili na izlet po štirih državah. Pot nas je vodila v Liechtenstein, kjer smo si ogledali glavno mesto Vaduz, do St. Gallna v Švici, nazaj okrog Bodenskega jezera, nato še do Friederikshafna v Nemčiji, kjer smo obiskali muzej cepelinov. Po prihodu smo se vsi urno odpravili domov pakirat in pripravit na zaključek Euroweeka – poslovilno zabavo, kjer smo se lahko dolgo v noč zabavali ter peli z dijaki iz celotne Evrope, pri čemer smo spoznali tipične skladbe, ki jih mladina predvaja na zabavah po vsem kontinentu. Sledil je najtežji del, poslavljanje od vseh novih prijateljev, ki smo jih pridobili skozi celoten teden, vsi pa smo odšli z upanjem, da se naša pota še kdaj prekrižajo.
V tem tednu je osem dijakov GESŠ Trbovlje dobilo neverjetno možnost, da se udeležijo tedna, za katerega so sprva misili, da bo le izmenjava, izkazal pa se je za enega izmed, do zdaj, najlepših tednov v naših srednješolskih letih, ki nas je neverjetno povezal in nam odprl okno v svet. Zjutraj pa je, na žalost, prišel čas za poslavljanje od družin … Vendar, kot pravi Moira Rogers:«V življenju je najtežje izreči dve stvari: prvi pozdrav in zadnje slovo«.
Aljaž Hočevar,
3. c